Večinoma naglušnosti ne opazimo takoj saj nastaja počasi, postopno. Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji, kot pa sama naglušna oseba.
Najpogostejši znaki za naglušnost so:
- zdi se vam, da ljudje govorijo nejasno in mrmljajo
- sogovornika večkrat prosite, da ponovi povedano
- težko sledite pogovoru, če je v ozadju prisoten hrup
- težko razumete pogovor v skupini
- težje slišite otroške ali ženske glasove
- slišite govor, ampak ga težko razumete
- opozarjajo vas, da TV ali radio naravnate na višjo glasnost
- preslišite zvoke visokih frekvenc, kot so na primer: ptice, črički, zvonec
- družina, sodelavci in prijatelji vam predlagajo testiranje sluha
- v ušesih pogosto slišite piskanje ali druge moteče zvoke (tinitus)